The Discovery of the Cell to the Understanding of Its Internal Structure and Functions

Rok Marko ŠTER

GIMB

1.b

Biologija,  1. poročilo

OD ODKRITJA CELICE DO POZNAVANJA NJENE NOTRANJE ZGRADBE IN FUNKCIJE

Prof. Metka Škornik

Ljubljana, 20.9.2015

1. Uvod:

Celica je osnovna gradbena in dejavna enota vsakega organizma. V  ločimo dva tipa celic:

- prokariontska celica (procita - značilna je za bakterije)

- eukariontska celica (eucita - živalska in rastlinska celica).

Odkritje celice in želja po njenem spoznavanju je povezana z odkritjem in izpopolnjevanjem mikroskopov.

Spoznanja o celici odpirajo več vprašanj:

• zgodovina odkrivanja
• zgradba in vloga sestavnih delov celic
• skupne lastnosti celic in razlike med najpreprostejših do zapletenih živih bitij
• razmnoževanje celic

1. Cilj:

Ker so celice predrobne in večine (s tem pa tudi ne njihove zgradbe, vrste) s prostim očesom ne moremo opazovati potrebujemo pripomoček – instrument, ki nam omogoča spoznavanje celic – Mikroskop, ki ga bomo uporabljali na vajah.

Cilji obravnavane teme:

• spoznavanje mikroskopa (vrste in deli mikroskopa, povečava, ločljivost) in mikroskopiranje (njegove ugotovitve)
• kaj omogoča delitev celic (prenos dednih informacij iz materinske v hčerinsko celico)
• zgradba celice pod svetlobnim mikroskopom in namen opazovanja (podobnosti in razlike med rastlinsko in živalsko celico)
• posamezni deli celic in njihova funkcija
• vloga jedra
• zunanji del celice – celična membrana in njena vloga

3. Material:

Za vaje bomo potrebovali:

• mikroskop in mikroskopski pribor (krovna in objektna stekelca, vodo, kapalko)
• različne celice (npr. nitaste alge, paramecij, žabo, noht…)

1. Delo – postopek

Delo, ki si ga bomo zastavili na vajah bomo opravili po postopku, ki bo za vsako vajo posebej predviden. Na podlagi opazovanj bomo ugotovitve zapisali in izdelali zaključke ter prikazali rezultate.

1. Teorija

      Za opravljanje vaj potrebujemo nekaj osnovnega znanja o celicah in mikroskopu:

       A) Mikroskop

- v 17. stoletju je prišlo do sestave prvega svetlobnega (optičnega) mikroskopa (slabosti: zaradi nenatančno brušenih leč niso dajale čiste slike).

- Angleški fizik Robert Hooke je izboljšal mikroskop z dvema lečama in z njim opazoval biološke preparate (rezine plute, ki je zaradi sestave pluta, ki je ločen s številnimi prostorčki in stenami to imenoval celice).

Mikroskop

• deli: mehanski in optični (sem sodijo leče oziroma sistemi leč), objektiv, okular (ki po načelu povečevalnega stekla oz. lupe še dodatno poveča, mikroskopska mizica in kondenzor (omogoča osvetlitev preparata)
• Lastnosti:

1) povečava mikroskopa: Podatke o povečavi dobimo na okularju in objektivu in sicer povečavo izračunamo tako, da pomnožimo povečavo okularja in povečavo objektiva.

      2) ločljivost mikroskopa: ločljivost je najmanjša razdalija med dvema pikama, ko ju še zaznavamo kot dve točki (vsaj 0,1 mm). Ločljivost mikroskopa je omejena z valovno dolžino svetlobe (max ločljivost je 0,2 qm, največja smiselna povečava s svetlobnim mikroskopom je 2000-kratna).

1. Celica

- Začetki proučevanja zgradbe rastlin in živali s pomočjo mikroskopa segajo v 17 stoletje (prva spoznanja, da so vsa živa bitja zgrajena iz celic pred 170 leti)

- bistvo celične teorije: 1) celica je temeljna gradbena in dejavna enota živih bitij

2) delitev celic omogoča prenos dednih informacij iz materinske v hčerinsko celico

Kakšna je celica pod svetlobnim mikroskopom

Zaključek: opazovanje celic s svetlobnim mikroskopom, da so rastlinske in živalske celice (v mnogih pogledih) podobno zgrajene in da med njima tudi obstajajo razlike.

Podobnost rastlinske in živalske celice:

- zunanjost tvori celična membrana (pri rastlinski je okrog nje še celična stena)

- jedro (zunanji del je jedrni ovoj, znotraj jedra je preplet kromatinskih niti,ki se oblikuje v kromosome ter jedrce)